Raziskave

V sodelovanju z raziskovalci drugih ved proučujemo spremembe poznoglacialnega in holocenskega okolja, da bi bolje razumeli, kako in zakaj se (je) spreminja(la) pokrajina. Zanima nas, kakšen je bil vpliv človeka, klimatskih nihanj in drugih okoljskih procesov na vegetacijo v različnih arheoloških obdobjih. Največ raziskav poteka na Ljubljanskem barju, v Julijskih Alpah in Beli krajini.

Ljubljansko barje

Razmere za ohranitev rastlinskih ostankov v  plasteh Ljubljanskega barja, prepojenih z vodo so odlične. Rezultati multidisciplinarnih paleoekoloških raziskav (Andrič et al. 2008) kažejo, da so ob koncu zadnje ledene dobe v okolici nekdanjega jezera na Ljubljanskem barju uspevali redki, pretežno borovo-brezovi gozdovi. Pred 11.700 leti, ko je podnebje postalo toplejše in vlažnejše, se je razširil mešan listnat gozd, jezero je postalo plitvejše in bogatejše s hranilnimi snovmi. Zelo zgodaj se je uveljavila tudi bukev, ki se ji je pred dobrimi 9000 leti, verjetno zaradi vlažnejšega podnebja, pridružila jelka. V obdobju pred 6750–6000 leti je podnebje verjetno postalo nekoliko sušnejše, jezero plitvejše, bukev in jelka  pa manj razširjeni. Jelovo-bukovi gozdovi so se ponovno razširili v obdobju po 4000 pr. n. št., vendar pa je hkrati tudi človekov vpliv na okolje (npr. sekanje gozda) postajal vse izrazitejši.

Neolitski prebivalci Ljubljanskega barja so se ukvarjali s poljedelstvom in živinorejo, za kar so potrebovali odprte površine. Sekanje in požiganje gozda je vplivalo na sestavo vegetacije. V plasteh arheoloških naselbin na Ljubljanskem barju je bil poleg semen odkrit tudi pelod kulturnih rastlin (npr. žito, lan), ki so jih v 4. tisočletju pr. n. št. gojili koliščarji.

Podatkov o razvoju vegetacije v zadnjih 4500 letih je malo, ker so bile v 18. in 19. stoletju zaradi rezanja in požiganja šote uničene mlajše plasti na velikem delu Ljubljanskega barja. Mlajši sediment se je ohranil le na redkih lokacijah (npr. Podpeško jezero, Mali plac, Jurčevo šotišče), trenutno potekajo raziskave mokrišča Mali plac in Jurčevega šotišča pri Bevkah.

Julijske Alpe

Na območju Julijskih Alp potekajo raziskave v Blejskem in Bohinjskem jezeru, na visokem barju Šijec (Pokljuka), v zadnjih letih pa smo vzorčili tudi sediment Triglavskih jezer. Raziskave ledenodobnega sedimenta Blejskega jezera so omogočile rekonstrukcijo klimatskih nihanj in sprememb rastlinstva v obdobju pred pribl. 20.000–10.000 leti (Andrič et al. 2009), odkrili pa smo tudi mikroskopske plasti vulkanskega pepela, ki izvira z Islandije in iz Italije (Lane et al. 2011, Andrič in Lane 2011). Trenutno potekajo intenzivne raziskave 12 metrov globokih vrtin, ki smo jih leta 2012 zvrtali v Blejskem in Bohinjskem jezeru. Preliminarni rezultati raziskav kažejo, da je regijo pred 6800 leti prizadel izjemno močan potres, v železni dobi pa je v okolici Bohinjskega jezera prišlo do zelo močnega izsekavanja bukve za potrebe metalurgije.

Na območju Triglavskih jezer so palinološke raziskave začasno zastale. Iščem(o) finančna sredstva s katerimi bi za tri leta zaposlili mladega raziskovalca/raziskovalko (doktoranda), ki bi opravljal(-a) palinološke raziskave na vrtinah s Triglavskih jezer. Če imate kakršnokoli idejo, kako zagotoviti finančna sredstva za nadaljevanje raziskave na tem izjemno zanimivem območju Triglavskega narodnega parka, me prosim kontaktirajte na maja.andric@zrc-sazu.si.

Bela krajina

V Beli krajini je bila opravljena palinološka raziskava majhnih močvirij Mlaka (pri izviru Lahinje v bližini Malega Nerajca) in mokrišč v okolici vasi Griblje, da bi proučili vpliv prvih poljedelcev in živinorejcev na okolje in vegetacijo. Palinološke raziskave (Andrič 2007) so pokazale, da je Bela krajina zelo stara kulturna krajina z dolgo zgodovino človekovega vpliva na vegetacijo. Človek je v zadnjih 6000 letih, od neolitika dalje, s sekanjem in požiganjem (bukovih) gozdov močno preoblikoval vegetacijo ter vplival na biotsko raznovrstnost in mozaičnost krajine. Bukovi (in jelovi) gozdovi so bili v preteklosti mnogo bolj razširjeni kot danes, ko poleg steljnikov, ki jih je vse manj, prevladujeta hrast in gaber.

REFERENCE