Kaj počnemo palinologi

Palinologi proučujemo fosilni cvetni prah (pelod) rastlin. Pelodna zrna se med seboj razlikujejo po zgradbi zunanje ovojnice (eksine).

Npr. pelod jelše ima med odprtinami (porami) strukture v obliki loka, ovojnica peloda hrasta ima hrapavo površino in tri brazde, medtem ko pelod bora zaradi dveh zračnih vreč lažje potuje po zraku.

Pelod na zraku zelo hitro propade, v jezerskih in močvirskih sedimentih pa se v ugodnih razmerah (odsotnost oksidacije in aerobnih bakterij) lahko ohrani celo več milijonov let. Palinologi v jezerih in močvirjih ter na izbranih arheoloških najdiščih vzamemo vzorce sedimenta (vrtanje ali vzorčenje iz profila arheološke sonde), jih shranimo v hladilnici, ter v laboratoriju iz njih izločimo pelod in ga analiziramo pod svetlobnim mikroskopom pri 400-kratni povečavi.

Rezultati raziskave nam povedo, kako se je zaradi klimatskih nihanj in človekovega vpliva na okolje spreminjalo rastlinstvo ter v kakšnem okolju so nekoč živeli ljudje in kako so ga preoblikovali. Več informacij o mojem, izrazito multidisciplinarnem raziskovalnem delu lahko dobite v zavihku RAZISKAVE, REFERENCE ali pa na spletni strani Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, kjer sem zaposlena. Pred kratkim smo s sodelavci izdali tudi priročnik Andrič, M., Tolar, T. in Toškan, B. 2016. Okoljska arheologija in paleoekologija: palinologija, arheobotanika in arheozoologija. Ljubljana, Založba ZRC.